Plesno-gibalno psihoterapijo izvajajo ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki izpolnjujejo strokovne standarde nacionalne (ZPGTS) in evropske krovne organizacije za področje PGP (EADMT).
Plesno-gibalni terapevt ima zaključen dvoletni podiplomski študijski program PGP oziroma drug strokovno primerljiv študijski program na podiplomski ravni (npr. s področja umetnostnih terapij, s subspecializacijo v PGP), ki obsega tudi naslednje vsebine: teorija in zgodovina PGP, izkustveni študij pristopov in metod PGP, razvoj veščinskih znanj s področja opazovanja/analize in pričevanja/refleksije gibanja, metodologija raziskovanja na področju PGP, skupinska dinamika in razvoj veščinskih znanj dela s skupinami, izbrana poglavja iz psihologije, zgodovina psihoterapije, psihoterapevtski pristopi in modeli ter osnove psihiatrije s psihopatologijo.
Plesno-gibalni terapevt, ki želi postati polnopravni član ZPGTS in s tem pridobiti naziv “R-PGT, registrirani plesno-gibalni terapevt/registrirana plesno-gibalna terapevtka”, mora poleg navedenega izkazati, da je opravil vsaj 300 ur klinične prakse PGP, 150 ur supervizije in 250 ur osebne terapije.*
V register ZPGTS vpisani plesno-gibalni terapevti (R-PGT) so polnopravni člani ZPGTS: izpolnjujejo zgoraj navedene standarde za opravljanje dejavnosti PGP; imajo redno supervizijo za svoje PGP delo in se aktivno vključujejo v različne oblike stalnega strokovnega izpopolnjevanja.
*Ta določila so skladna s statutom ZPGTS in z izobrazbenimi standardi EADMT, SKZP in EAP.
REGISTER PG TERAPEVTOV, ki ga vodi Združenje plesno-gibalnih terapevtov Slovenije (ZPGTS).
PLESNO-GIBALNI TERAPEVT
Plesno-gibalno psihoterapijo izvajajo ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki izpolnjujejo strokovne standarde nacionalne (ZPGTS) in evropske krovne organizacije za področje PGP (EADMT).
Plesno-gibalni terapevt ima zaključen dvoletni podiplomski študijski program PGP oziroma drug strokovno primerljiv študijski program na podiplomski ravni (npr. s področja umetnostnih terapij, s subspecializacijo v PGP), ki obsega tudi naslednje vsebine: teorija in zgodovina PGP, izkustveni študij pristopov in metod PGP, razvoj veščinskih znanj s področja opazovanja/analize in pričevanja/refleksije gibanja, metodologija raziskovanja na področju PGP, skupinska dinamika in razvoj veščinskih znanj dela s skupinami, izbrana poglavja iz psihologije, zgodovina psihoterapije, psihoterapevtski pristopi in modeli ter osnove psihiatrije s psihopatologijo.
Plesno-gibalni terapevt, ki želi postati polnopravni član ZPGTS in s tem pridobiti naziv “R-PGT, registrirani plesno-gibalni terapevt/registrirana plesno-gibalna terapevtka”, mora poleg navedenega izkazati, da je opravil vsaj 300 ur klinične prakse PGP, 150 ur supervizije in 250 ur osebne terapije.*
V register ZPGTS vpisani plesno-gibalni terapevti (R-PGT) so polnopravni člani ZPGTS: izpolnjujejo zgoraj navedene standarde za opravljanje dejavnosti PGP; imajo redno supervizijo za svoje PGP delo in se aktivno vključujejo v različne oblike stalnega strokovnega izpopolnjevanja.
*Ta določila so skladna s statutom ZPGTS in z izobrazbenimi standardi EADMT, SKZP in EAP.
REGISTER PG TERAPEVTOV, ki ga vodi Združenje plesno-gibalnih terapevtov Slovenije (ZPGTS).
Najnovejši prispevki
Arhiv
Strani